V virih se Naklo prvič omenja leta 1241. Srednji vek so zaznamovali Turki. Po kraju so robantili rokovnjači, Napoleonova vojska pa ga je obiskala kar dvakrat. V tej dobi je bilo Naklo gručasto kmečko naselje, nanizano okrog cerkve.

Ljudje v Naklem so se do prihoda železnice (1908) ukvarjali s poljedeljstvom, veliko so sejali ajdo, ki je dandanes zopet našla prostor na njivah. Že takrat se je v Naklem pojedlo največ ajdovih žgancev in zelja in del kmetijske tradicije se živi še danes.

V tem času so dobro služili s prevozništvom. V Naklem je bila prekladalna postaja za furmane, ki so svoje blago vozili iz Postojne in Kopra, Nakelčani pa so jo tovorili dalje na Koroško in v Italijo. Že takrat so bile dobro razvite dejavnosti, kot npr. : gostinstvo, kovaštvo, kolarstvo, posebno pa pletilstvo.

Iz nekdanjega kmečkega naselja se Naklo danes Razvija v pravo urbano naselje s številnimi podjetji, obrtnimi delavnicami in gostišči, zgodovino Nakla  pa naprej pišejo njegovi prebivalci. Med njimi naj omenimo svetovnega popotnika in pisatelja ter danes gotovo najbolj prepoznavnega Nakelčana Toma Križnarja.